Samopodoba na preizkušnji
objavljeno: v reviji Nika, prilogi Dnevnika in Nedeljskega dnevnika
avtorja: mag. Andrej in Maja Trampuž
“Ime mi je Klara. Stara sem trideset let in želela bi si, da bi o sebi mislila, da sem lepa, pametna, zanimiva, vredna…, pa ne. Moja samopodoba je popolnoma »na psu«. Vem, od kje izvirajo moji strahovi, pogledi nase in na svet, toda ne znam se spremeniti, se imeti rada. Kaj mi lahko svetujeta? Hvala!”
Klara
Draga Klara!
Samopodoba je morda ena najbolj kompleksnih stvari v našem življenju, saj je sestavljena iz obsežnega spektra doživetij, prepričanj in sporočil, ki smo jih prejeli skozi odraščanje, pa tudi nekaterih kasnejših izkušenj. Samopodoba je le odsev teh izkušenj in ne to, kar smo v resnici. Marsikdo je izkusil veliko manj sprejemanja, razumevanja, pa tudi opažanja dobrih stvari v zvezi z njim, kot bi si zaslužil. Zato je samopodoba mnogih ljudi nerealna in neupravičeno slaba. Prvi korak k temu, da spremenimo pogled na sebe, pa tudi lastnosti, ki jih želimo spremeniti, je, da si najprej dovolimo biti prav takšni, kot smo v tem trenutku. Vsako pot lahko začnemo le na mestu, na katerem se nahajamo. To prinese nekaj miru, ki si ga zaslužimo, postavi temelje za spremembo in je hkrati že njen prvi korak.
»Sprejemanje nečesa v danem trenutku, ne pomeni, da se s tem strinjamo. Sprejemanje pomeni dovoliti si nekaj miru s situacijo, ki tako že je tukaj.«
Sprejemanje nečesa v danem trenutku ne pomeni, da se s tem strinjamo, si to želimo oziroma da to toleriramo, kljub temu da tega ne maramo. Sprejeti nekaj v prvi vrsti pomeni odpreti vrata izkušnji takšni, kot je. Pomeni dati si priložnost videti, s čim imamo pravzaprav sploh opravka. Si dovoliti nekaj miru s situacijo, ki tako že je tukaj. In šele potem pride čas za razmislek, kaj želimo v zvezi s tem storiti in kako bomo to storili ter šele zatem za delo na spremembi. Vendar pogosto preskočimo vse te korake in od sebe, podobeno pa tudi od drugih, pričakujemo oziroma zahtevamo, da smo drugačni že kar takoj in ves čas od tega trenutka dalje. Se lahko povežete z opisanim? Čutite, da želite biti nekaj drugega, kot ste, se hočete spremeniti? Ste, čeprav morda niti še ne veste kako, vseeno razočarani, ker še niste taki? To kaže na nerealno težnjo po preskoku nujno potrebnih delov na poti, ki vodijo k dobri samopodobi, ter osebne rasti, ki je z njo povezana.
Kadar v neprijetnih trenutkih pogledamo sebe, svoje lastnosti, pomanjkljivosti, sposobnosti in situacijo, v kateri smo se znašli, pogosto začutimo odpor in nasprotovanje situaciji, sebi in življenju. Pri tem največkrat ponavljamo način, ki smo ga izkusili s strani drugih, tako glede sebe kot življenja na splošno. Marsikdo je velikokrat slišal, da bi moral biti drugačen, kot je, enako stvari povezane z njim. Tako se tudi sami do sebe in svojega življenja obnašamo podobno. Govorimo ne temu, kar smo v tem trenutku, se upiramo situaciji, svojim lastnostim, zahtevamo, da se zgodi nekaj drugega, kot je to, kar se dogaja. Pri tem nemalokrat spregledamo, da se je velikokrat tisto, kar smo vnaprej ocenili kot slabo, kasneje izkazalo kot dobro oziroma kot pot k temu.
»Dokler se notranje upiramo situaciji takšni, kot je, stanje, ki ga ne želimo, vztraja.«
Ker se ne zmoremo sprejeti in sprostiti v nastali situaciji, naše mišljenje in čustva ostajajo ujeta v teh negativnih vplivih. In dokler smo v tem stanju, dokler se notranje upiramo situaciji takšni, kot je, stanje, ki ga ne želimo, vztraja. Pogosto se izkaže, da se, ko sprejmemo trenutek takšen, kot je, ne le notranje sprostimo, ampak se s tem začnejo tudi zunanje spremembe.
V resnici je prvi korak k spremembi, da dovolimo, miselno in čustveno, da se je nekaj zgodilo oziroma se dogaja. Da ne zanikamo oziroma se poskušamo na silo znebiti tega, ampak smo opazovalec, ki se uči nekaj novega in zbira informacije. Kaj to pomeni v zvezi s samopodobo? Najprej lahko zapremo oči in pogledamo, kako zaznavamo sebe. Kateri občutki pridejo? Jeza? Sram? Nejevolja? Kaj, če bi si jih, namesto, da jih poizkušamo zanikati in se boriti proti njim, preprosto dovolili in se na nek način sprostili ob njih? To ne pomeni, da npr. reagiramo na podlagi jeze, če smo jezni. To pomeni, da namesto, da se občutku upiramo, smo morda celo jezni nase, ker smo jezni, le dovolimo občutku, da je tak, kot je, se sprostimo in ga opazujemo kot nekaj nepoznanega, novega. »Aha, to se dogaja z menoj! Zanimivo…« Namesto odpora vklopimo čudenje in raziskovanje.
Če se pričnemo zavedati sebe kot nekaj, kar je dobro raziskati in opazovati, namesto da se obsojamo, se zgodi znotraj nas nenavaden preobrat. Vzklije razumevanje in ljubezen, umirjenost in občutek varnosti, kajti samokritika je največkrat največji povzročitelj stresa in notranjih napetosti, ki vodijo še naprej v vedno globlje nezadovoljstvo. Enako velja v odnosu do ostalih ljudi. Če se znamo čuditi in raziskovati, namesto da sodimo, se zmanjša napetost in s tem tendenca k negativnemu razmišljanju. Če naredimo dovolj prostora za sprejemanja sebe, ga lahko naredimo tudi za druge. Ljubezen potem sledi spontano in z njo spremembe v življenju. Pozitivne spremembe znotraj se nikoli ne morejo zgoditi na silo. Zato je takšno opazovanje in raziskovanje najmehkejši in najučinkovitejši način, na katerega se lahko v takšnih trenutkih odzovemo na same sebe in druge. Prinaša mnoge odgovore, ki jih v situacijah, ko želimo nekaj spremeniti na silo, ne moremo dobiti.
Torej, draga Klara, poglejte se, kot da se vidite prvič, ne sodite, temveč se opazujte. Poglejte, kaj vse vam je narava podarila in pričnite dopuščati možnost, da za vsem stoji nek dober, pozitiven razlog. Na ta način boste lahko pričeli odkrivati svojo edinstvenost in z njo ljubezen do sebe, večjo svobodo in sprejemanje. Ne spreglejte dobrih stvari, ki jih že imate. Ne vzemite jih za samo po sebi umevne in ne zmanjšujte njihove vrednosti zato, ker se vam zdi, da vam česa drugega še manjka.
Vprašajte se tudi, ali lahko razumete, kar se vam dogaja. Kaj je v tem logičnega, človeškega? Ali lahko razumete, da se ob tem počutite, kot se počutite? Če razumemo, da je naše doživanje zelo človeško in logično glede na našo celotno zgodbo, bo sprejemanje sebe spontano sledilo.
»Samospoštovanje je naravna posledica tega, da živimo po svojih standardih in vrednotah.«
In morda se bolj kot na neko samoocenjevanje in razmišljenje o tem, kako vas vidijo drugi, raje osredotočite na to, da živite v skladu s sabo. Kaj če se, namesto da se primerjate z drugimi in ocenjujete sebe, raje vprašate, katero dejanje v danem trenutku je nabolj izraz vas, najbolj sledi vašim standardom in vrednotam? Vprašate se lahko, kaj bi naredili, če bi si dopustili, da bi bili vi zares vi.
Samospoštovanje je naravna posledica tega, da živimo po svojih standardih in vrednotah. Če boste sledili temu, da se bo pozitivno odzvala tudi okolica, saj bo veliko laže podprla vaše pozitivno vedenje do sebe kot sedaj, ko se obdajate z negativnimi sodbami in mnenji.
Če boste vsak dan naredili vsaj enega izmed opisanih korakov, se bo v vas pojavilo več miru in lahkotnosti ter bolj sproščena želja po spremembah in entuziazem, z njimi pa ideje za uresničevanje, ki bodo vodile k željenemu. In če boste tem idejam sledili aktivno in vztrajno, pri tem pa si dovolili biti to, kar ste, bo vaša samopodoba temu spontano sledila. Drobni, konkretni cilji, ki jim damo pozornost vsak dan, prinesejo skozi čas velike spremembe. To je pot osebne transformacije, odkrivanja in razvoja svojih potencialov in novih kvalitet, novih perspektiv pri drugih ljudeh in novih možnosti v življenju. In z večjim zavedanjem pozitivnih stvari, se bodo te kopičile in hvaležno širile.
Srečno!
Morda bi vas zanimalo:
Kakšno je zdravo partnerstvo in posledično zdrava družina, smo govorili z mag. Andrejem Trampužem in Majo Trampuž, ki v okviru Centra za kakovost odnosov vodita različne delavnice in skupine ter individualna svetovanja, terapije in coaching za posameznike, pare, otroke, mladostnike in cele družine...
“Spoštovani! Prosim vas za pomoč. Moj problem je strah, še posebno strah pred krizo, ki nam grozi. Mnogo časa preživim tako, da razmišljam o prihodnosti, pri čemer me vedno preganjajo skrbi, dvomi o sebi in tem, kaj bo življenje prineslo. Čeprav mi je uspelo že marsikaj v življenju, me to močno...
Ste se kdaj počutili kot, da ste v svoji partnerski zvezi zašli v slepo ulico? Ste se vprašali, če ste v resnici izbrali pravega partnerja? Ste sanjali o ljubezni in sreči v zvezi, nato pa padli na trdna tla?
